Moja subica

Moja subica

Moje vodilo skozi življenje je sila preprosto. Vem kakšne ljudi si želim v svoji bližini in s katerimi se igram. Zato sem nagrajena. Z najboljšimi. Takšni prihajajo v moj svet in vesela sem jih. Ostali naj ostanejo zunaj mojih začrtanih meja, ker trošijo mojo energijo v prazno, me delajo nesproščeno in takšna nikoli nočem začeti in izpeljati seanse do konca. Ženske so v mojem studiu po številčnosti že skoraj enakopravne moškim in igrala sem se z že zares lepimi in atraktivnimi damicami, ampak moja Maja je enostavno čisti nad standard. Popolna v vseh pogledih. Zaupljiva in vodljiva. Mirna na eni in vulkan na drugi strani. Pohotna in vedno potrebna. Take imam najraje.

Med prvo seanso z njo se mi je v glavo prikradla misel, ki sem jo že kar malce pogrešala. Da si jo vzamem, da se poigram z njo, ker si jo zares želim. Ker bi zanjo in za njene popolne užitke uporabila še tiste najbolj skrite adute, ki že nekaj časa počivajo skriti na varnem. Ta trenutek zagotovo še pride. Kaj hitro mi je postalo jasno, da potrebuje dvojne seanse, da moškega enostavno na seansi mora čutiti, ampak še sanjalo se mi ni, da si ženska lahko vzame tipa na tak način, pa sem videla in izkusila že vse. No, vsaj mislila sem. Iz popolnoma ubogljive subice, ki je dejansko pripravljena na moj ukaz narediti vse, se prelevi v vulkan strasti, ki v trenutku tistega, ki si domišlja, kako si jo bo vzel, pogoltne. Celega. In ko jo spustim z verige, mi je pravzaprav vseeno, na kakšen način iztisne iz soigralca zadnjo kapljico… to je moja nagrada za njo. Ker si jo zasluži. Ker je najboljša. In najlepša. Ker je samo moja.