Month: June 2016

Ne ga “šparat” …

Ne ga “šparat” …

Kvalitetno se poigrati s parom ni enostavno, sploh če želim krmariti med željami njega in nje. Kot je bilo mogoče razbrati že iz mojih predhodnih blogov, pa se skupnim prihodom, ki jih navdahnejo zgolj želje enega izmed njiju, želim izogniti, če je to le mogoče.Tantra-Fire-1024x720

Naslov tokratnega bloga marsikateremu ne pove nič, vem, namenjen je prav posebnemu paru v mojem srcu… njun odnos je tako poseben in pristen, da kaj takega v svojem življenju še nisem videla. Pa sem mislila, da sem videla že vse… dokler nisem spoznala tega para. Zaslužita si posebne stvari, zaslužita si jih doživeti prva… vsaj v Sloveniji in na moj način… Meditacijska dominacija…. Kaj je to čudo? in kam ju bom odpeljala? Niti ni važno… dovolila bom, da mi za svoj užitek in naslado vzameta tisto, kar imam najraje. Mojo energijo. Ki jo trošim za tiste, ki si to zares zaslužijo.

Vidva prijatelja moja sta tega vsekakor vredna. Vem, da prebirata moje bloge. Pripravita se, na prav posebno potovanje… in šele potem je na vrsti vajin dopust…

Ko ne neham…


Ko ne neham…

Verjamem, da je za mnogo stvari v življenju potrebno pridobiti ustrezne informacije, da se lažje odločimo, kaj in kako bomo določene stvari počeli. Nekako pa večkrat dobivam občutek, da si veliko fantov niti ne upa k meni na seanso, da jim je že pogovor po telefonu nekakšna seansa. No, tega pač ne počnem. Najbolj so mi smešna vprašanja o številu izlivov, čeprav vemo vsi, da pri dominaciji to ni primarna stvar. Razen pri meni… seveda, rada pripeljem vsakega na takšen ali drugačen način do srečnega konca. In potem z veseljem opazujem odziv, ko skoraj nikomur ni jasno, da je lahko na dominaciji, ki nima prav nič skupnega s klasiko, doživel orgazem na tako silovit način. Na tovrstna vprašanja po navadi odgovorim, da zaradi mene lahko vsak konča tudi osemkrat, če le lahko. Ne vem kje, sem dobila to številko.

Alex me je utrujal v nedogled, razdražil me je in kljub temu, da sem po telefonskem pogovoru imela občutek, kako sem opravila še eno volontersko delo na vroči liniji v prazno, me je že čez dobre pol ure presenetil s sporočilom, da potrjuje svoj termin. Presenečena! Res je prišel. Lepo sva se igrala, bil je odziven in pozitiven. Skozi seanso vedno dobim občutek komu je tovrstna igra povsem nova in kdo samo laže o dejstvu, da še nikoli ni bil na dominaciji. Sem pa ves čas zaznavala njegovo željo po orgazmu, bil je napet, kot tisti, ki jim ne dovolim končati prej kot ocenim sama. Pa dajva… Ukažem mu naj se uleže na klop. Večkrat je prav komično, kako se ob vseh pripomočkih za vezanje še vedno rada vračam k osnovam. Lepilni trak dela čudeže, ko želim biti prepričana, kako nekdo ne sme imeti niti centimeter maneverskega prostora, se vedno zatečem k njemu… Patex je zakon. Najprej povijem noge ob gležnjih, pa pod boki in čez trebuh, še roke in okrog vrtu. Sodobna nepremična in nebogljena mumija.

Klopca 006

Sedem nanj, na trebuh, udobno mi je na tej človeški preprogi, ki samo čaka, da se zgodi neizogibno. Čeprav mu obračam hrbet, čutim, kako opazuje, kdaj se bom stegnila proti njegovemu nabreklemu kurcu in ga prijela v roko. Vem, da si je delal utvare in je pričakoval še kaj več. Pozabi. V studiu je bila popolna tišina, slišala sem kako diha. Skoraj šepetaje ga vprašam: “Kolikokrat hočeš zares končati? Pa pazi, kaj boš spravil iz sebe, ko začnem… ne bom nehala!” Nisem pričakovala odgovora, niti ga nisem želela slišati. Prvi scenarij v moji glavi je bil začeti nežno in počasi, navsezadnje je bil med samo dominacijo vzoren, ampak kaj ko se meni tam zgoraj plete marsikaj… Že po prvem prijemu sem čutila,da bo vse skupaj grdo. Zgubil je oblast nad sabo, nekaj trenutkov sem se še ukvarjala z mislijo ali sploh uspe dihati, potem je film počil. Od vsega prej je bil napaljen in pripravljen na konec že lep čas in prvič mu je prišlo po nekaj sekundah. Lepo mi je, kadar zavoljo mojega dela končajo tako hitro… samo za trenutek sem stisnila glavico in slišala pravzaprav sočasen izdih in ponoven vdih… hmmm, morda je pričakoval krajši odmor… Pa ga ni dočakal, podrkala sem mu ga s tako silo in tako grobo, da sem se kasneje čudila sama sebi. Nekaj je hotel izdaviti in poskušal povedati, medtem ko je hlastal za zrakom, sama pa sem bila v drugem filmu. “Pa imej več orgazmov, saj si prosil zanje.” Končno sem slišala, da prosi, naj neham in da ima dovolj. Ko nekaj začnem tudi končam, nikoli se ne pustim motiti. “Skoncentriraj se, vse je v glavi… hočem, da ti še enkrat špricne in to fejst.” Končal je kot bogovi. Priden. Igrala sem se s spermo po njegovi glavici in poslušala dihanje, ki ga ni bilo konca. Počasi sem zlezla z njega, pogled je povedal vse. Dobro je bilo. S škarjami sem prerezala lepilni trak. Namenila sem mu nasmeh in vprašanje, ki ga vsem. “A si ok?” Za trenutek je zaprl oči in samo narahlo prikimal. “Hvala Gospodarica!” in prosil čisto potiho, “Ali lahko še malo ležim tukaj na klopi?” Prikimala sem in zapustila studio, počival je še kar nekaj časa. Saj si je zaslužil.

 

 

Visoke petke


Visoke petke

Pri visokih petkah sama govorim o osnovni opremi Domine, drugim je to fetiš. Močan fetiš in prav zato mi je največje zadovoljstvo, ko vidim vzburjenost mojih fantov ob pogledu na visoke petke, ki jim kar ni videti konca. Vprašanja po telefonu… v stilu ali bom lahko imela obute škornje, kot jih recimo lahko vidijo v moji objavljeni galeriji, so mi zato povsem nesmiselna, saj si dejansko ne znam predstavljati seanse, brez da sama stojim “nadstropje” višje. Prav tako bi imela občutek, da sem gosta na seansi oropala za vznemirljivo doživetje, ki ga porajajo visoke petke.

Seanso so divje in razgibane, dogaja se vse mogoče in večkrat čutim, da je marsikdo presenečen, kako sem na teh visokih in tankih petkah tako stabilna. A pozabljajo, da mi prav one dajejo moč in samozavest, predstavljajo orodje in orožje, mobilno mučilno napravo in nepresahljiv vir užitka.

Zvok, ki ga mojSubica 002e visoke petke puščajo po studiu, daje seansi čar brez primere, dovolijo locirati sužnju mojo pozicijo, saj najraje vodim seanso po principu, ko sužnju zavežem oči… ko se oddaljujem od njih vedo, da lahko vsaj malo zadihajo, in… ko se jim približujem, je to signal, da se vse spet začenja znova in zares. Da bo glede na predhodno podane želje bolelo še bolj ali pa da bo prijetno in seksi… tega si tisti, ki še niso bili na dominaciji, ne morejo niti predstavljati.

Najraje pa moje visoke petke uporabim, ko se igram z bradavičkami… kombinacija grobo in samo na dotik mi je resnično top. Tovrstna igra mnoge pripelje do kasnejšega orgazma, ki ga največkrat ne pričakujejo. Predigra. S petkami. Potrebno je poskusiti. Dovoliti. In se prepustiti. In po zaključeni seansi dominacije… je ob spuščanju v spodnje nadstropje mojega ljubljanskega studia po navadi tako, da je “nekdo” zelo presenečen. Prvič, zato ker večina po preživetem v zgornjem nadstropju še ne dojema vsega, kar se je zgodilo in drugič, ker me visoke petke prav nič ne ovirajo pri hoji po stopnicah, čeprav jim včasih ni videti konca…

 

 

Okovi…


Okovi…

Ko se igram z nekom iz tedna v teden je vse skupaj sila enostavno, odnos in zaupanje rasteta iz seanso v seanso in gre pri odkrivanju novih meja samo za nadgradnjo že doživetega. Padajo skupne meje, ki jih v začetku vsi, ki se igramo tovrstne dominantne igrice zaznavamo. Res je, da sama ne poznam omejitev, veriga 376res pa je tudi, da zaznam dvom ali strah pri mojih sužnjih. Takrat se vedno spomnim, da ne vsiljujem tempa, saj to ni moj stil in način dela.

Zvezati nekoga zame še vedno pomeni fascinanten trenutek… mislim zares zvezati, mu odvzeti trenutno svobodo in v časovnih okvirih, ko igra poteka zagospodariti nad njim. Ne gre zgolj za tehnično izvedbo, kako nadeti okove, temveč za spoznanje, da se ti nekdo popolnoma preda in podredi. Gre za zaupanje in hkrati odgovornost, ki mi je dana. Ko nekoga, ki me obišče prvič, zvežem, vedno skušam vzpostaviti pristen kontakt, ki obema pove, kaj se pravzaprav dogaja. Sama razberem… “upam, da me na koncu zares tudi odvežeš…”.
Kaj razberejo iz mojega pogleda, res ne vem…, glede na to, da pa mi vsi dovolijo voditi igro tudi, ko so zgolj in samo statisti, si mislim… Zaupanje…

Ko se dominacija začne na plaži

Ko se dominacija začne na plaži

Pretekli vikend sem skupaj s prijatelji skušala ujeti nekaj sončnih žarkov na naši obali. Takšna vikend druženja so vedno prijetna. Sončna svetloba, ki je zavoljo dela, večkrat nisem deležna, pa me spet napolni z energijo. Sproščene debate na plaži so v šali večkrat povezane z mojim delom. Tisti, ki me poznajo tako kot sem, vedo o meni vse in prav je tako. Ena izmed večkrat izrečenih fraz je… “če ne boš priden, te pošljem h Gaji…”. Scenarij se je odvijal podobno tudi tokrat, tema pa strap-on akcija. O strapu bi sama lahko pisala romane. Sem ena izmed tistih, ki ves čas trdi, da moški sploh ne vedo kaj zamujajo, če tovrstne prakse še niso poskusili. Ne gre za kazen, temveč popoln užitek, ki gre večkrat mimo tistih, ki niso v stanju eksperimentirati. Ali vsaj poskusiti. Ker sem omenila, da tokrat prav zares nimam s sabo nobenih tovrstnih igračk, se je soprog prijateljice počutil varnega, “škoda, pa sem ravno tokrat želel poskusiti.” Očitno je vse naštudiral, ob sončnem zahodu, ki se je počasi napovedoval na obzorju je bilo jasno, da do prvega sex shopa več ne bo mogoče priti… “Ti to resno?”, ga vprašam in pogumnež odgovori, “seveda, bova pač drugič.”

Moj tip me pozna v dno duše in kadar se zaveda, kaj se pripravlja, ima nekaj prav smešnih kretenj, ki me večkrat spravljajo v smeh. Tako mi ne more nič prikriti, na drugi strani pa sem včasih kar besna, saj mu nič ne uspem skriti sama. Prekriža noge na ležalki, si počasi prižge cigareto… ne vem kaj mu naj obljubim, da bo prenehal s to razvado… in pogleda prijatelja, “tole si zastavil malo tvegano.” Vstanem in se začnem oblačiti, presenetim vse, razen njega seveda. Zanima me, “do kdaj je odprt Spar? ” Dobim ugoden odgovor, “do devetih.” Vesela sem… “Prav, grem nakupit igračke za seanso … midva se bova igrala in onadva bosta pripravila večerjo. Moj pogoj je, da lahko snemam in fotografiram in to objavim.” banana 001Vsi so razumeli vse, samo enemu nekako ni bilo več do smeha. Ugovarjal ni nihče, saj vsi vedo, da to pri meni itak nima smisla. Ko sem odhajala, sem za svojim hrbtom slišala smeh prijateljeve soproge, ki mi je kar šepetal na uho, kako ji je fino, ko se je nekdo pravkar ujel v past. Med vožnjo v trgovino v glavi naredim osnovni spisek… hrenovka mala, pa večja… kranjska klobasa, banane, kakšna kumara ali bučka… full mi je bilo dobro… Ne maram gneče ob sobotah, ko vsi nakupujejo kot da bo naslednji dan konec sveta. Hitro opravim vse potrebno in šibam nazaj v apartma. Tista, ki sta bila določena za pripravo večerje, se veselo vrtita v kuhinji, Erik pa malo zamišljeno sedi za mizo na terasi in pije pivo… Usedem se za mizo in se mu smehljam… sem že v svojem filmu… vprašam ga, “a veš kaj večkrat vprašajo moji fantje, ko me čakajo za seanso?”
“Ne,” odvrne.
Če imajo še čas za kavo. Ampak sama jim odgovorim, da naj spijejo raje dva Jacka.
“Glej, sem malo tuhtal, saj lahko tudi drugič…”
“Ne, na plaži sva začela in v spalnici bova končala. Greva.”
Pogled ob vstopu v spalnico še dolgo ne bom pozabila. Ne dolgo, nikoli. “Saj nisi resna, tole mi že ne boš porivala v rit.”
“Seveda bom in ti boš užival. Bodi srečen, da te ne bom zvezala… takrat sem pasja, danes bom samo zelo močno kooperativna.”
Kaj se je dogajalo kasneje, govorijo slike v galeriji in video posnetek ki si ga lahko  prav tako lahko ogledate. Prehod iz faze nelagodja in strahu v popolni užitek in naslado so zame Sveta stvar. Občutek, ko nekoga prepelješ čez mejo, ki si jo je sam po nepotrebnem začrtal v glavi, je resnično nepopisen. To se zgodi takrat, ko se dvignejo žaluzije, ki so bile zastrte in so že vrsto let preprečevale vstop nove skrivnostne in nepoznane energije. Prepustil se mi je, čutila sem kako njegovo telo drhti in kako se odziva na vsak moj najnežnejši dražljaj. Roka mu je med igranjem ves čas uhajala h kurcu in želel si ga je drkati…. končati. Sama tega nikoli ne dovolim, sama odločam, kdaj je čas za konec…
“Ne, ne dovolim…”
“Prosim… lepo prosim…”
Prišel je njegov čas… ob banani.. končal je prav neverjetno, prostor je polnilo samo njegovo dihanje in hlipanje… sedla sem na rob postelje in ga uščipnila za bradavico… zaprl je oči… “Tam zunaj imaš krasno ženo, igraj se z njo in pozabi na misijonarca, to počnejo vsi…”

Vrsar FKK

Vrsar FKK

Zelo sem zadovoljna s svojimi fanti, vedo kaj imam rada in na kakšen način delam, kaj zahtevam in katerih pravil se držim kot pijanec plota. Izjem, ki me spravijo ob živce v bistvu ni. Naj tako tudi ostane.

Ob seansah poskušam dati na plan vso svojo energijo in ne maram, da mi jo nekdo poskuša vzeti, še preden se začneva igrati… npr. s forami, ki jih že vsi poznamo, z vedno novimi oblikami scenarijev, zahtevami, za katere se že v naprej ve, da se jih obiskovalec ne upa poskusiti…
Pregovarjanja in aneksi k osnovni verziji igre, ki bi se jo naj igrala z gospodom pred dvema tednoma so šli tako daleč, da se mi je v glavi v trenutku, ko je že bil v bistvu pred vrati studia prižgala rdeča luč… stop…. v trenutku sem se zavedala, da tega več ne potrebujem in da s takimi ljudmi dejansko ne želim delati, niti mi to že dolgo ni več potrebno. Ne potrebujejo moje energije, ne zaslužijo si je. Odslovila sem ga. Ker je bil petek, sem pospravila studio in se odpeljala na morje… ker želim biti v vsakem trenutku maksimalno profesionalna, me je odločitev malo kljuvala tudi v soboto na plaži, potem pa je v trenutku spet zazvonil telefon…. sms… Številka, ki je nisem poznala… Včasih spiše zaporedje nekaj prejetih sporočil tako originalno zgodbo, ki te spravi v smeh… kot npr. tale…
kamp-koversada-vrsar-17Dobim sms, “Kdaj si dosegljiva?”
Iz heca napišem, da v ponedeljek….
Pa nadaljuje, “Kje si?”
Vedela sem, da je vprašanje vezano na lokacijo mojega studia…
“Vrsar, FKK,” se pošalim in odgovorim.
Pa dobim sms, “Pridem!”
Tako od srca se že dolgo nisem nasmejala…