Month: April 2016

Preizkušnja

Preizkušnja

Nikoli nisem dovolila, da me potisnejo v kalupe kot ostale. Želim biti unikat. Takšna ostajam. Vedno znova me posamezne situacije pripeljejo do spoznanja, da sem lahko res dobra, samo če sem takšna kot sem, posebna. Dominacija? Klasična dominacija? Ni mi mar, še se je vsi lotevajo drugače, če pri vzgoji svojih subov in subic zdravijo svoje travme, če se zagovarja brezpogojna vdanost in ubogljivost. To ni moj stil, tu ni nikjer pridiha erotike, udarci bičev v nedogled naj ostajajo domena tistih, ki si to želijo. Imela sem srečo, da sem spoznala kompletne ljudi, da z njimi delam in se družim. Tisti, ki želijo od mene cel paket, ki me ves čas silijo, da krmarim med strogostjo in popustljivostjo, da znam vedno in povsod združiti bolečino in neverjeten občutek doživetega ugodja in spolne naslade.
Nekateri vzgojo sužnjev jemljejo očitno zelo resno, saj me je kontaktiral gospod, ki se kot pravi sam, s tem ukvarja. Da bi njegova subica morala doživeti seanso pri meni kot del programa. subica 2Dogovoriva se za termin. Resni pridejo, ni kaj. Da smo še taki, ki se dejansko držimo dogovora, je zame vedno prijetno spoznanje.
Naj bom groba. Stroga. Hm… ok, bom, čeprav malo posebna… zvezala sem jo kot to po navadi naredim ženskam, s hrbtom je bila obrnjena proti svojemu učitelju, ki je budno spremljal dogajanje… in hvala bogu, ni videl prav veliko… to je bil moj namen, pustiti še enega moškega v vrsti, ki se mu niti ne sanja, kateri dotik je poseben, kateri žensko res spravi v posebno stanje, ko se bolečina meša z ugodjem… Ne bom o podrobnostih, so in ostajajo med mano in subico, ki je imela prekrasne oči, čar v njih si bom zapomnila, če ne prej do trenutka, ko me bo poiskala sama… Vedno se vračajo… po tisto, kar jim moški ne morejo dati… tudi če bi hotel, tega dejansko ne zna…
Njegova ocena je bila, da je šlo za soft varianto, pa sem mu na koncu seanse dejansko bila hvaležna, da ga je mati narava nagradila s konkretnim stasom, saj subico na koncu igre, ko sem jo odvezala, noge niso več držale… Hvala, da si jo prijel… Pogled od zadaj marsikaj skriva, kot opazovalec je zgrešil bistvo in preslišal zgolj eno besedo, ki je meni naredila seanso vrhunsko. Ne derem se in ne kričim. Rada se igram v tišini, tudi če sem v studiu brez opazovalcev, rada prišepnem na uho… kaj sem ji zašepetala niti ni važno… kar sem slišala pa je bilo popolno vsaj zame… tih in komaj slišen “HVALA”… Draga moja, ko boš hotela in kadar boš želela, sem ti na voljo, tisti ki si močno želijo, me vedno najdejo. Tudi če se ti ne sanja, kdo sem in kam so te pripeljali, me boš nekoč poiskala… in vedi, da te bom vesela… Morda ti celo dovolim, da je prisoten tvoj gospodar… in morda skupaj kaj naučiva tudi njega…

Video

Video

Tisti, ki dostopate do galerije in naše lastne video produkcije, podoživljate svoje seanse pri meni in tisti, ki ste jih pomagali ustvariti zagotovo čutite čar vsakega trenutka preživetega v mojem studiu v Ljubljani.

Ne morem opisati… kako toplo mi je pri srcu, ko tokom seans prav vi sami izražate željo po snemanju ali fotografiranju. In ob vaši želji, da z drugimi želite deliti vse prijetne trenutke, ki jih dejansko nočete imeti zgolj in samo za sebe.

Deliti svoj intimen trenutek v moji družbi z drugimi… mi pomeni ogromno. NIMG_0826a takšen način s skupnimi močmi širimo resnico med tiste, ki se šele odločajo vstopiti v moj, oziroma naš svet. Resnico o tem, da ovratnica ni sinonim za bolečino, vsaj pri meni ne.

Trudila se bom še naprej, seveda skupaj z vami… ne bom dovolila, da naša video galerija postane spominska knjiga, poskušala bom vsaj dvakrat tedensko video kotiček nadgrajevati z novimi in novimi posnetki.

Naj se vidi… da smo, da se igramo in da nam je lepo!

1. April

1.April

Če bi zgodbo z vami delila 1. aprila, bi izvenela dnevu primerno, tako pa je od takrat minilo že nekaj časa. Očitno so to dnevi pokojnin, saj me je poklical gospod, ki mi je rekel, da bi si ob “penziji” rad privoščil še nekaj novega. Če me moti, da je malo starejši? Ko dorečeva podrobnosti kar ga zanima in kako do mene, mi še enkrat poudari, da naj me ne skrbi, da pri meni ne bo umrl. Mene to nikoli ne skrbi, pri obisku Domin po mojem ljudje šele začnejo živeti.

Točen kot švicarska ura. Brez problemov me najde, odprem vrata… hmmm… vstopi, gledava se, zaprem vrata in malo v šoku ne najdem pravih besed. Pa tisti ki me poznate veste, da s tem nimam problemov.

” A sem prestar, kajne”, me vpraša.

” Ne, bom pa iskrena, da me zanima koliko ste stari” .

” Ne vikaj me, saj si Domina… 82 bom maja”.

Z vami želim deliti zgolj in samo dejstvo, da je dotični gospod do sedaj moj najstarejši obiskovalec. Spoznanje, da se da kljub spoštljivi starosti še želi spoznavati z novimi stvarmi, me dela srečno in veselo. Kdo ve, morda se pri tej starosti dam zvezati in zdominirati tudi sama…

Igrala sva se lepo, bolj nežno, ampak povsem sproščeno. Brez zavor. Radoveden kot šolarček, je naredil čas, ko sva se igrala, prav poseben. Lepo mi je bilo.